Beseda ali dve o sladoledu…

by

Hej, draga prijateljica!

Danes bi rada s tabo spregovorila o sladoledu. Pravzaprav bom s tabo delila zgodbo, ki ti bo morda dala malo navdiha… 🙂

Pred kratkim sem namreč uživala v čudovito kremnem čokoladnem sladoledu, ki se je nahajal v slastnem, hrustljavem kornetu. Med to krasno izkušnjo me je prešinila misel, in sicer kako zelo se je moj odnos s hrano spremenil v zadnjih parih letih.

In v tistem trenutku sem začutila žalost…

Spomnila sem se, kako zelo sem se omejevala včasih, ko sem prehajala iz diete na dieto. Ko sem ves čas štela kalorije in bila ultra pozorna na to, da ne bom pojedla česa “prepovedanega”, hkrati pa sem se vedno počutila takooo prikrajšano.

Moje mišljenje je bilo vedno “vse ali nič”. Ali sem popolno sledila neki dieti, ali pa sem enkrat naredila neko “napako” in pojedla npr. sladoled, in se potem prenajedala cel dan – ker sem itak že “zafrknila”.

Kasneje sem bila totalno fiksirana na to, da moram 100% slediti presni dieti. Bila sem prepričana, da se mi bo zgodilo nekaj slabega, če ne bom. Na primer, da me bodo morali peljati na urgenco, če bom pojedla kaj, kar ni bilo presno…

Ampak skozi vso to podoživljanje in žalost, ki sem jo čutila ob tem, me je preplavil ogromen val hvaležnosti.

Tako zelo sem hvaležna, da nisem več tam. Hvaležna, da lahko uživam v najboljšem, najbolj kremnem čokoladnem sladoledu v pšeničnem kornetu… in to kadarkoli želim in čisto brez občutka krivde.

Hvaležna, da nimam želje po kompulzivnem prenajedanju. Hvaležna, da sem končno naredila premirje s hrano in se niti malo ne obremenjujem več s tem, kaj bi morala jesti (in kdaj ter koliko).

Nekdo, ki nikoli ni imel težav s hrano in čustvenim prehranjevanjem, tega ne bo razumel. Ne razume te globoke bolečine in obupanosti, ki pride s to obsedenostjo s hrano… In tudi ne olajšanja in hvaležnosti, ki ju občuti tisti, ki je pozdravljen.
Ampak mislim, da ti veš o čem govorim.

Dan za dnem prejemam vaša sporočila, se pogovarjam z vami, in vsakokrat začutim tisto isto obupanost, ki sem jo čutila tudi jaz.

Za nekatere ljudi je hrana le hrana. Običajni sladoled (ne presni) je za nekoga zabavna izkušnja, v kateri lahko totalno uživa.

In za druge je lahko izkušnja čisto drugačna. Občutek krivde, sram, zmeda… mnogokrat tudi prenajedanje zaradi slabe vesti.

Ampak rada bi ti povedala, da ne rabi biti tako. Spomni se, kako je bilo, ko si bila majhna. Z največjim veseljem si lizala tistega Ježka ali uživala v kornetu!

Lahko si ženska, ki se v vročem poletnem večeru sprehaja s sladoledom v roki in občuti samo užitek in čisto nič drugega. Lahko si ženska, ki poje le toliko kot ji paše. In to je ravno prav. Lahko si ženska, ki se ne počutim prikrajšano, kadar je Lahko si ženska, ki ne uporablja hrane za tolažbo.

Definitivno si LAHKO. Takšne preobrazbe videvam znova in znova, zato vem, da je možno.

Ne obupaj. Vedi, da obstaja rešitev. Uči se še naprej. Bodi ljubeča sama s sabo. Obkroži se z ženskami, ki uživajo v sladoledu brez slabe vesti! Imej to prepričanje, da tudi tebi lahko uspe. In uspelo ti bo.

Včasih si takoooo zelo želim, da bi lahko kar segla skozi moj ekran na računalniku in bi pomagala čisto vsaki. Vem, kako čudovito je, ko si na drugi strani, in tako zelo sem hvaležna, da sem to izkusila.

Hvala bogu, ti lahko pomagam.

Na tej strani bom objavljala članke in tečaje, ki ti bodo pomagali pri tem. 

Če želiš pa v najkrajšem možnem času postati ženska, o kateri govorim zgoraj, pa toplo priporočam moj 8-tedenski tečaj Končno Svobodna.

V tem poletju ti želim čim več ultra slastnih sladoledov. Vedno bom tukaj za spodbudo in da te spomnim, da si jih zaslužiš. Včasih se zdi nemogoče, ampak vztrajaj. Uspelo ti bo.

Velik objem,
Tjaša

Save

KOMENTIRAJ:

2 komentarja

  1. Petra Petra

    Tjaša, zelo dobro opisuješ vsa ta doživljanja. Hvala. In bravo za stran!

    Reply
  2. tjas0narka

    Hvala, Petra!! <3

    Reply

Submit a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja