Včeraj, ko sem po telovadbi raztezala mišice na nogah, sem – kot že tolikokrat prej, imela priložnost zelo od blizu opazovati svoja stegna.

Bolj natančno, notranji del stegen in nešteto strij na njih. Ene so globlje, druge bolj površinske.

Včasih je bilo v meni toliko sovraštva do strij… do mojih stegen… in do vseh nepopolnosti.

Še kakšno leto nazaj sem si mislila: “Oh, groza… Kakšna sem! Nujno moram shujšati, da se to ne bo več ponavljalo… In to hitro!”

Šla na vodni post in razne druge “čistke”… vse z namenom omejevanja kalorij.
Kar pa je se je itak vedno izkazala kot zelo napačna odločitev – namreč to vodi v začaran krog.

Nekaj časa deluje, potem se prenaješ, sledi občutek krivde, še več ješ, se zrediš… in krog se ponovi… Omejevanje, restrikcija, prekomerna telovadba, potem prenajedanje in… Aahh.

Zdaj se ne grem več tega in tudi vse moje punce v nakrajšem možnem času potegnem ven iz začaranega kroga – ker le to dejansko deluje, da shujšaš brez uporabe močne volje in da tudi za vedno z lahkoto ohranjaš idealno telesno težo.

In zdaj zmorem na svoje strije pogledati čisto drugače kot prej.

Dejansko je v meni ogromno ljubezni in sočutja.

Včasih sem mislila, da lahko to ljubezen do same sebe ustvariš tako, da si stalno ponavljaš besede “Rada se imam.”

To deluje do neke mere, ampak tista pravo, globoko ljubezen do same sebe pridobiš na drugačen način. Tako, da zares narediš notranje delo, ki zahteva čas (in prave tehnike).

Namesto, da omejuješ kalorije in začneš prekomerno telovaditi navzven, začneš telovaditi navznoter.

Ko začneš delati na tem, ni več rešitve nazaj – na svoje nepopolnosti niti približno več ne gledaš tako, kot da je s tabo nekaj hudo narobe.

Da ti dam en primer…

Morda vidiš fotografijo izpred enega leta nazaj, ko si bila na prijateljičini poroki, in opaziš, da so tvoje roke bile bolj vitke.

Če se nimaš rada…

Potem te lahko ta slika spravi v totalno slabo voljo… To namreč pomeni, da si pridobila kakšen kilogram v tem letu. In zdaj se počutiš GROZNO, četudi si se prej počutila v redu. Na podzavestni ravni verjameš, da nisi vredna ljubezni, da se ne moreš počutiti samozavestno, in da se enostavno ne moreš imeti rada. To se potem odraža na vsem – na tvojem odnosu do partnerja, družine… morda si tečna, morda ti gre vse narobe, in morda celo napadeš kakšne napolitanke…

Če se imaš rada…

Potem vidiš to sliko… in opaziš, da si bila bolj vitka. Rečeš si: “Hmm, ja. Res je, moje roke so res bile bolj vitke. Želim si, da bi bile tudi zdaj bolj definirane. In čisto v redu je, če to mislim. Nič ni narobe s tem.”
Si realna sama s sabo, ne govoriš si, da ni res, če pa je. Ampak ta misel ne spremeni ničesar. Veš, da se tvoje telo stalno spreminja glede na to, kaj se ti dogaja v življenju. Lansko leto si bila čisto na drugačni točki kot sedaj. Morda si manj delala in s tem je bilo v tvojem življenju manj stresa. Morda si živela drugje. Morda si imela več časa zase… Kdo ve, ampak trenutno so stvari drugačne.

In to, da imaš kakšen kilogram več, ne pomeni NIČ o tebi.
Nič manj vredna ljubezni nisi, nič manj samozavestna nisi.

Nase lahko pogledaš z ljubeznijo in sočutjem – zato, ker se imaš neznansko rada. Tudi z malo manj vitkimi rokami in s kakšnim kilogramom več.

To niti malo ne spremeni tvojega obnašanja do same sebe, do drugih… In niti malo ne vpliva na to, kako zelo se zabavaš na plaži v kopalkah. 😉 Veš, da tvoja naravna teža rahlo niha in to je čisto v redu.

Kako torej v sebi najti sočutje in ljubezen do same sebe?

Ena vaja, ki je zares čudovita, je “pisanje pisma”.

(Pisanje nasploh je ena taka luštna zadeva, ki vedno pomaga narediti ogromne premike v življenju – če veš, kako se tega lotit.)

1. Najprej zapiši svoje boleče misli. Izlij na papir svojo dušo. Svoje občutke. Vse misli, ki se ti podijo po glavi. Napiši, kako se počutiš. Bodi iskrena sama s sabo. Predstavljaš si lahko, da pišeš pismo prijateljici.
2. Potem pa preberi, kar si napisala, in si predstavljaj, da je to pismo, ki ti ga je napisala prijateljica, sestra, ali hčerka.
3. In ji odgovori. Potolaži jo po svojih najboljših močeh. <3 Vzemi si čas in se vprašaj, kako bi želela pomagati njej, če bi se tako počutila.

…

Poletje je in verjetno boš videla dosti svojih fotografij.

Upam, da boš lahko nase pogledala z sočutjem.

Ni treba, da si popolna.
Ni treba, da se na vsaki fotografiji vidiš kot čudovito.

Kadar se zgodi, da se vidiš in se v tebi nakopiči ena gora negativnih občutij, se vrni k vaji.Najdi sočutje sama do sebe.

Narediš jo lahko tudi v mislih, vendar vedno priporočam pisanje na papir.

Kakorkoli že – naredi jo. Pojdi tja. Upaj si.

Takrat se zgodijo največji premiki naprej. <3

Ne se zapustit – kar običajno naredimo, ko nam je hudo. Običajno potlačimo vse negativne občutke in se tolažimo s hrano… Namesto tega ostani prisotna. Občuti vse težke občutke. In poskusi najti sočutje sama do sebe.

Naj ti bo ok, če nisi popolna! Ne rabiš biti. 🙂

(Kakšno olajšanje, a ne!!)

Upam seveda, da boš imela tudi ogromno trenutkov, ko boš videla svojo sliko in rekla: “Vau, kako dobro izgledam!!”

Kadar do tega ne pride, pa veš, kaj narediti.

Uspelo ti bo. Vem, da ti bo.

Pošiljam ti ogromno objemov in poljubov,
Tjaša

x

P.S. Želiš začeti delati konkretne premike naprej? Potem te vabim v moj 8-tedenski virtualni tečaj Končno Svobodna. Namenjen je temu, da končno prenehaš z vsemi dietami in izkusiš svobodo, lahkotnost in užitek v svojem telesu, ob hrani, in v življenju.

V tečaju Končno Svobodna ti bom razkrila svojo točno metodo, s katero sem pomagala sebi (in ogromno mojim puncam) pozdraviti čustveno prehranjevanje in za vedno priti iz tega začaranega kroga diet in iskanja neke popolnosti ter se vzljubiti točno takšno, kakršna si.

Preberi več o tečaju TUKAJ.

Save

KOMENTIRAJ: